Vas zanima, kateri so največji miti o grafičnem oblikovanju? Predstavljamo pregled najbolj pogostih zmotnih prepričanj o delu grafičnih oblikovalcev in argumente zakaj temu ni tako.
1. Vsakdo je lahko grafični oblikovalec.
Poigravanje v Photoshopu ni dovolj, da se okličeš za grafičnega oblikovalca. Biti grafični oblikovalec je življenjski slog. Umetnost in dizajn živiš in dihaš.
Dober grafični oblikovalec ne postaneš čez noč. Večina oblikovalcev posveti leta učenju teorije oblikovanja in delu na projektih z omejenimi roki izvedbe, kjer so podvrženi stalnemu ocenjevanju in vrednotenju, zaradi česar jih žene biti ves čas 100-odstoten. Tisti, ki so dovolj nadarjeni in imajo dobršno mero sreče, se skozi prakso naučijo, da je lovljenje rokov za dokončanje projektov stalnica in da se delovni dan konča, ko je projekt zaključen v dogovorjenem roku in nič prej. Plačilo oblikovalca začetnika tudi ni bajno, zato oblikovalce bolj kot denar žene ljubezen in strast do tega dela ter zadovoljstvo, ki ga prinašajo uspešno zaključeni projekti.
Grafičnemu oblikovanju skoraj ni moč pobegniti. V vsakem urbanem okolju smo obkroženi s tipografijo, logotipi, barvami in sporočili, ki so delo grafičnih oblikovalcev. Oblikovalci so stalno zasičeni z delom drugih. Če poznate kakšnega grafičnega oblikovalca, ste gotovo bili deležni njegovega mnenja o kakšnem dizajnu - od prtičkov v baru do jumbo plakatov na ulici. Grafični oblikovalci živijo in dihajo dizajn. Težko se je ne počutiti vsaj malo podcenjeno, če nekdo reče, da je delo grafičnega oblikovalca lahko in da lahko vsak, ki je nekoč izbral zavese, ki se ujemajo z njegovo sedežno garnituro, daje nasvete o dizajnu. Če ste pripravljeni posvetiti svoje življenje k doseganju odličnosti na tem področju, plačevati vse obveznosti in nuditi naročnikom najboljšo možno nesebično storitev, se lahko ponosno okličete za grafičnega oblikovalca. Poleg tega mora imeti grafični oblikovalec tudi dobre socialne veščine in znati sodelovati z ljudmi vseh vrst, pogosto pa tudi obvladati finančni vidik poslovanja in računovodstvo.
2. Delo grafičnega oblikovalca ves čas poteka za računalnikom.
Marsikdo podcenjuje risanje idejnih osnutkov in skic na papir in želi oblikovati neposredno v računalniškem programu. Najboljše ideje se začnejo s skico - z uporabo dobrega starega svinčnika in papirja. Šele ko je ideja v celoti razvita, se jo prenese v računalniški program.
Vsak projekt se začne z oblikovanjem povzetka naročnikovih želja in zahtev. Povzetek določi ton projekta in se odraža v končnem rezultatu. Izdelava natančnega povzetka naročnikovih želja in pričakovanj zagotavlja, da so njegove zahteve upoštevane, hkrati pa pušča dovolj prostora, da oblikovalec vizualno prenese naročnikovo sporočilo v svojem stilu in na svoj način. Preden se oblikovalec udobno namesti pred računalnik, mora torej zbirati informacije, raziskovati in razvijati primerne ideje.
Proces raziskovanja lahko zajema marsikaj – od ustvarjanja reprezentativnih skupin za projekt do iskanja relevantnih informacij v knjižnici. Oblikovalec mora v celoti razumeti izdelek ali storitev naročnika, da sploh lahko začne premišljevati o idejah. Ko razume bistvo, nameni precejšnjo mero časa spravljanju idej na papir. To je ponavadi najbolj zamuden vidik vsakega projekta pri katerem se mešata oblikovalska kreativnost in primerne vsebinske izbire prej pridobljenih informacij in raziskanih dejstev. Ko so osnutki idej na papirju, oblikovalec izbere najbolj primerne glede na povzetek projekta in prične z delom na računalniku, kjer prečisti ideje oz. vizualni jezik.
3. Oblikovanje logotipa, tiskovine ali spletne strani ne vzame več kot dobro uro časa.
S pomočjo računalniškega grafičnega programa lahko oblikovalec izvede svoje delo hitreje in bolj učinkovito, vendar pričakovati, da bo unikaten logotip ali spletna stran oblikovana v eni uri, je nerealno. S hitenjem pri delu ni nastal še noben dober dizajn. Oblikovanje logotipa, spletne strani ali katerega koli drugega dizajna je kompleksen proces, ki zajema izdelavo povzetka naročnikovih zahtev in pričakovanj, raziskovanje obravnavane tematike, načrtovanje, implementacijo idej in dovolj prostora za nadaljne spremembe in korekcije na podlagi naročnikovih povratnih informacij. Ta proces ne more biti zaključen v eni uri in tisti, ki pravi, da je lahko, ima bodisi časovni stroj ali pa njegovo delo ni unikatno.
Grafični oblikovalec ponavadi opravlja tudi več vzporednih del hkrati; razmišlja o samem postopku izvedbe in metodah, ki naj bodo uporabljene pri izdelavi, se dogovarja o tekočih in prihodnjih nalogah in opravilih, odgovarja na elektronsko pošto in se hkrati predstavlja potencialnim naročnikom.
4. Grafični oblikovalec ima popoln nadzor nad dizajnom.
Sliši se prelepo, da bi bilo res in tudi je. V resnici ga ni naročnika, ki bi oblikovalcu v celoti prepustil, da oblikuje kar in kot si želi. Lahko prisluhnejo določenim argumentom, vendar oblikovalcu ne pustijo sprejeti vseh odločitev glede dizajna. Delo v oblikovalski industriji je skupinsko delo, kjer grafični oblikovalec in naročnik sodelujeta za doseganje željenega rezultata.
5. Izobraževanje za delo grafičnega oblikovalca ni potrebno.
Na tem se lomijo kopja mnogih kreativcev. Večina ljudi predvideva, da če nekdo zna risati, ne potrebuje formalne izobrazbe ali prakse, da postane grafični oblikovalec. Večina oblikovalcev se nekaj let uči teorijo oblikovanja in se kali v praktični izdelavi oblikovalskih projektov. Razumevanje barv, tipografije, tiskanja in spleta so le nekateri vidiki oblikovanja, ki jih je potrebno osvojiti, da lahko postaneš dober grafični oblikovalec.
Najeti nekoga brez formalne izobrazbe ali brez pridobljenih pravih oblikovalskih izkušenj, je kot bi najeli nekvalificirano osebo, da bo zastopala vaše podjetje, izdelke ali storitve v javnosti in hkrati pričakovali dobre rezultate. V šoli ali iz praktičnih izkušenj se oblikovalec nauči določenih pravil in glavnih smernic grafičnega oblikovanja. Šele ko pozna in razume rabo vizualnega jezika in pravila grafičnega oblikovanja, jih lahko krši.
V sodobnem času, kjer so panoge podvržene hitremu tempu nenehnega razvoja, se je treba – kljub pridobljenemu znanju in izkušnjam – vseskozi izobraževati in se povezovati, da oblikovalec ostane v koraku s časom.
6. Naročnik ima vedno prav.
Odgovor ni enoznačen. Brez naročnika oblikovalec nima dela in zaslužka. Naročnik seveda (lahko) ima popoln nadzor nad končnim dizajnom, vendar pristop, da je grafični oblikovalec plačan zgolj, da izpolni naročnikove zahteve, ni nujno dober. Grafični oblikovalec uporabi določene stile in tehnike pri oblikovanju in pri tem uporabi pridobljeno znanje in izkušnje z namenom, da naredi dober in učinkovit dizajn za vsak projekt posebej.
Naročnik pozna svoj poklic bolje kot oblikovalec. Če oblikovalcu ne uspe izkoristiti znanja, ki ga poseduje naročnik, je bodisi ne prav dober pri svojem delu bodisi ima prevelik ego. Argument je obojestranski. Če naročnik najame dobrega oblikovalca, mu je najverjetneje všeč njegovo dosedanje delo ali pa mu je bil le-ta priporočen. Če naročnik ne uporabi znanja in izkušenj grafičnega oblikovalca, sabotira lasten projekt. Naloga grafičnega oblikovalca je povedati zgodbo naročnika v privlačnem vizualnem jeziku, ki »prodaja« naročnika ciljni skupini. Noben grafični oblikovalec ne želi oblikovati podstandardnega dela in bo zagotovo dal vse od sebe, da prenese sporočilo na prepričljiv način.
Če naročnik zaupa oblikovalcu, bo projekt izveden v skupnem sodelovanju. Oblikovalec bo imel vse potrebne informacije in neprimerno boljše izhodišče za oblikovanje končnega dizajna, ki bo zadovoljil naročnika in pritegnil nove posle.
7. Grafični oblikovalec vé kaj se od njega pričakuje.
Imeti sposobnost branja misli se sliši super in bi marsikdaj prišla prav. Grafični oblikovalec potrebuje vsaj osnovne informacije o željenem dizajnu s strani naročnika, se pa žal najdeju primeri, ko naročnik posreduje zgolj bežne in včasih nerazločne smernice. Oblikovalski proces je neprimerno lažji, bolj učinkovit in manj stresen, če naročnik posreduje jasne in nedvoumne smernice.
Dogaja se, da naročnik pristopi v smislu: »Imam zanimiv projekt, želim da dobro izpade in da je privlačen vsem. Sicer nimam idej, kako naj izgleda – to prepuščam vam. Mislim pa, da bom vedel, če je v redu in če je to, kar sem hotel, ko bom videl končni dizajn.«. Takšen projekt je zahtevno izvesti, zato oblikovalec poskuša pridobiti čim več informacij od naročnika s pomočjo ciljanih vprašanj. Občasno se zgodi, da naročnik ni preveč odziven in celoten proces se sprevrže v mukotrpno vlečenje osnovnih informacij iz naročnika. V takih primerih se prižge rdeči alarm v glavi oblikovalca; sprejeti projekt kjer ima naročnik v mislih specifičen videz, pa ga ne opiše/razloži oblikovalcu, je tvegano.
Zgodilo se je že, da smo veliko časa porabili zgolj za pridobivanje potrebnih informacij od naročnika, da smo lahko definirali povzetek projekta. Če je povzetek pomanjkljiv, oblikovalec tvega, da bo naročnik, kljub vloženemu delu, nezadovoljen s končnim dizajnom. Vedno poudarimo, da se od naročnika ne pričakuje, da opravi naše delo namesto nas, temveč da posreduje čim več informacij o željah in pričakovanjih glede dizajna. Več informacij posreduje, bolj bo oblikovalcu jasno, kaj se od njega pričakuje in večja bo verjetnost, da bo projekt uspešno realiziran.
8. Z grafičnim oblikovanjem lahko hitro obogatimo.
Naj si to še tako želimo, obogateti z grafičnim oblikovanjem ni enostavno, če je sploh izvedljivo. Največkrat gre zgolj manjši delež dobička neposredno v žep oblikovalca, ostalo je namenjeno plačilu osnovnih življenjskih stroškov in vlaganju v druge oblikovalske projekte.
Kot pri mnogih poklicih, ima tudi grafični oblikovalec fiksne stroške, ki jih je treba plačati. Najemnina za poslovni prostor, stroški elektrike in interneta, morebitni zaposleni, spletno gostovanje, računalniška oprema, profesionalni računalniški programi za oblikovanje in še kaj skupaj nanesejo pravo malo bogastvo, ki ga je treba plačati vsak mesec. Napačno je predvidevanje, da oblikovalci ne potrebujejo drugega kot enkraten nakup računalnika, vse ostalo pa je brezplačno.
Delo grafičnega oblikovalca je obremenjeno z nasprotujočimi si občutki. Obstajajo ekstremni vzponi, ko je delo uspešno in (redko) tudi ekstremni padci, ko naročnik dvomi v vrednost opravljenega dela. Večina naročnikov ne razume, koliko truda je npr. vloženega v oblikovanje logotipa ali spletne strani. Pogosto se srečujemo s potencialnimi naročniki, ki se jim zdi, da je 100 € za oblikovanje unikatnega logotipa, za katerega v povprečju porabimo vsaj 20 delovnih ur, razumno. To pomanjkanje razumevanja pogosto vodi domnevanje, da oblikovalec dobro zasluži za praktično nič dela, kar seveda ni res. Iz lastnih izkušenj lahko povemo, da pogosto porabimo znatno več časa kot je bila dogovorjena kvota (kot ga je bilo predvideno), da je le naročnik zadovoljen s končnim dizajnom. Včasih to ni najboljša poslovna praksa, vendar si v oblikovalskem poklicu le toliko dober, kot je dober tvoj zadnji projekt. Če si občasno pripravljen vložiti dodaten trud in porabiti še nekaj več ur zato, da je na koncu naročnik zadovoljen, se na dolgi rok vse poplača.
9. Delo grafičnega oblikovalca je subjektivno.
Drži in ne drži. Seveda na oblikovalca vpliva njegova okolica, ki – brez izjeme – določa ton njegovi osebnosti in kako pristopa k oblikovanju. Vendar reči, da neko sporočilo ali dizajn ne deluje na podlagi osebnega mnenja, morda ni najboljša odločitev. Na primer barva. Ne uporabiti rdeče barve za božični dizajn samo zato, ker naročniku ni všeč rdeča barva, verjetno ni pravi pristop. Nespametno je prodajati sezonske izdelke ali storitve, ki so globalno povezane z določeno barvo, najširši skupini potencialnih strank in pri tem ne uporabiti pričakovane barve, saj bi to povzoročilo zmedo med opazovalci.
Vsaka odločitev glede dizajna mora imeti nek namen. Grafično oblikovanje je vizualni jezik in nekatere vizualne odločitve so bolj primerne za določena sporočila. Razbiti sporočilo na podlagi enoznačne odločitve je lahko pogubno za uspešen prenos sporočila ciljni skupini.
10. Preprost dizajn stane manj.
Pogosto so najbolj originalne ideje ravno tiste, ki so (navidez) najbolj preproste. Originalen dizajn, ki jasno in prepričljivo prevaja sporočilo in hkrati izzove zanimanje skozi estetiko oblikovanja je ravno tisto k čemer stremimo. Četudi je dizajn navidez preprost ne pomeni, da je bilo v idejo vloženo manj časa in truda.